Metode raziskave – DEMO

KLJUČNE TOČKE

• Spoznajte terminologijo in raziskovalne metode za pridobivanje znanstvenih dokazov
• Razumevanje različnih raziskovalnih metod in teže skozi njih pridobljenih podatkov

Kot nutricisti in trenerji je nujno poznavanje in razumevanje znanstvenega jezika in njegove terminologije, da smo sposobni širjenja informacij in uporabe kritičnega razmišljanja.

To vam ne bo pomagalo le na področju vodenja in treniranja, temveč tudi za razvoj vaše ciljne publike, vaših omrežij in prav tako pri pozicioniranju vas kot vplivne osebe v tej industriji. Prav tako vam daje možnost razvijanja konstruktivnih diskusij in evaluacijo argumentov, kar je v dobi, ko je širjenje informacij omogočeno s pritiskom na gumb, nujno povezano s previdnostjo.

Previdnost iz vidika kaj govorite kot trener/nutricist ali kot nekdo z odgovornostjo, kot jo imamo v našem delu. Naša dolžnost je skrbeti in biti odgovorni za to kaj govorimo; zavedati se moramo, da smo kot javne osebe vedno izpostavljeni pregledovanju in kritiki naših izjav.

Naše znanje je v vsakem trenutku osnovano na trenutnih znanstvenih dokazih, ki smo jih spoznali in bili zmožni pravilno interpretirati. Vaša odprtost za spreminjanje vaših pogledov je prav tako ključnega pomena za vaš razvoj in če nase gledate kot na osebo znanstva.

To pomeni, da se bodo vaši pogledi utegnili spreminjati glede na nove znanstvene dokaze, ki se pojavijo oz. dokažejo drugače kot ste domnevali do sedaj. Kot smo že omenili se znanstveni dokazi spreminjajo in znanstvene metode kontinuirano rastejo oz. dobivajo nove razsežnosti, ko se vpeljuje vedno več novih tehnoloških zmožnosti. Biti v koraku s časom vsekakor predstavlja izziv.

Potrebno je razumeti, da se kot strokovnjaki na področju prehrane in vadbe, vsakodnevno učimo in širimo naše znanje. Sposobnost kritičnega razmišljanja zajema:

• Razumevanje logičnih povezav med različnimi idejami
• Identificiranje, konstrukcija in evaluacija argumentov
• Zaznavanje nekonsistentosti in običajnih napak v sklepanju
• Sistematično reševanje problemov
• Identificiranje relevantnosti in pomembnosti idej
• Refleksija o potrjevanju posameznikovih prepričanj in vrednot
• Raziščite in razširite zaključke, formulirajte ideje in ustvarjajte nadalnja vprašanja, ki so osnovana na podanih informacijah.

Učenje, razumevanje in obvladovanje teh veščin vam daje orodja za samostojno učenje, zbiranje podatkov in ustvarjanje lastnih zaključkov, sodelovanje v inteligentnih diskusijah in predstavitev vaših idej drugim.

Kritično razmišljanje ni zgolj akumulacija informacij. Podobno kot v izobraževalnem sistemu, ni nujno, da bo tisti, ki ima najboljši spomin in bo lahko ponovno zbral veliko dejstev iz svojega spomina, tudi najboljši praktikant/izvajalec na svojem področju. Zgolj prebrati in rešiti kvize in izpite znotraj ACA ni dovolj, da postanete zares dobri v praktični aplikaciji znanja. To je zgolj potrdilo za to, da ste se učili. Vaše delovanje je odvisno od tega kako dobro pridobljeno znanje uporabite v praksi in ga aplicirate v realnih primerih.

Biti dober v kritičnem razmišljanja vam omogoča boljše sklepanje o posledicah tega kar veste in še bolj pomembno uporabo vašega znanja za reševanje problemov. Še več kot to, daje vam orodje za iskanje relevantnih informacij, ki zagotavjajo informirano sprejemanje odločitev v danem primeru.

Nekaj najbolj prepoznavnih izzivov, ki jih imamo pri boju proti debelosti in prekomerni teži, je dejstvo, da se pogosto podajajo neinformirane odločitve, ko gre za življenjski slog in izbiro prehrane. Del naše naloge je v tem, da tovrstno dinamiko spremenimo.

Kritično razmišljanje ne smemo zamenjati s tem, da imamo na voljo veliko argumentov ali biti kritični do drugih ljudi. Kritično razmišljanje se naj uporabi v smeri izpostavljanja zmot in slabega ali zmotnega sklepanja; prav tako nam bo v pomoč pri kooperativnem sklepanju in konstruktivnih nalogah. Pomaga nam pri pridobivanju znanja, izboljševanju naših teorij in trdnejšim argumentom. Kritično razmišljanje lahko uporabimo za izboljševanje svojih sistemov in hkrati vodimo vse v smeri rasti ljudi v naši industriji, ki delajo z enakim namenom.

V industriji, ki je polna trendov in modnih pristopov, je nujno, da smo sposobni razmišljanja “izven okvirjev” (ang. out of the box), izzovemo soglasje in se pogosto poslužujemo manj popularnih pristopov.

“Pomembno je to, da se nikoli ne nehamo spraševati.” ~ Albert Einstein

Zelo enostaven proces je izoblikovanje ali prevzemanje idej in razmišljanja na osnovi abstraktov ali avtoritete drugih. Ljudje bodo vzpostavili prepričljive argumente na osnovi stvari kot je logično sklepanje. Prav iz tega razloga bo razpečevanje znanja vedno spremljalo nestrinjanje drugih z vašimi pogledi in s tem kako ste jih tvorili. Ne glede na to kako nepravilni ali napačni so lahko njihovi pogledi z ozirom na dejstva in trenutne znanstvene dokaze.

Biti nezmožen uporabe kritičnega razmišljanja, vsakogar izpostavi, da je premagan iz strani izjav, ki se slišijo avtoritativne in zaključkov, ki jih brez znanja in teh sposobnosti ne morete interpretirati ali razložiti.

Kognitivna disonanca

Kognitivna disonanca je mentalno neudobje (psihološki stres), ki ga izkusi oseba, ki simultano drži v sebi dve ali več kontradiktornih prepričanj, idej ali vrednot. Pojav kognitivne disonance je posledica izvajanja akcije, ki je kontradiktorna oz. neskladna z osebnim prepričanjem, osebnimi idejami in vrednotami; prav tako velja v primeru, ko smo konfrontirani z novimi informacijami, ki so v enakem neskladju.

Pri osebah, ki imajo pomanjkanje sposobnosti za analizo tega pojava, bodo stvari, ki so predstavljene najbolj atraktivno, sprejete in ne nujno tiste, ki so resnične.

Raziskave in izvor

Ne potrebujemo veliko časa ali tipanja, da ugotovimo, da so nekatere raziskave boljše od drugih.

Imamo več observacijskih in eksperimentalnih metod, ki so uporabljene za ugotavljanje znanstveih dokazov in vsako moramo upoštevati glede na njihovo vrednost.

Študije na živalih in celicah

Eksperimentalne študije/raziskave na živalih in celicah so lahko uporabne, ko gre za predvidevanje učinkov pri ljudeh, kakorkoli so te študije brez poizkusov na ljudeh v veliki meri zgolj sugestivne in rezultati se lahko razlikujejo. In vivo študije se nanašajo na tiste, ki se izvajajo z živalmi, ljudmi ali rastlinami. In vitro študije (v steklu) so tiste, ki so bolje poznane kot študije v nadzorovanem okolju, izven živih organizmov. Ponovno, te študije lahko dajejo rezultate, ki so popolnoma drugačni od tistih v telesu oz. živem organizmu.

Poročila o primerih

Observacijska poročila o primerih spremljajo več predmetov in rezultatov. Ta lahko kažejo na korelacijo rezultatov, vendar ne morejo dokazati vzroka.

Kontrolirane študije

Ponovno, sledenje korelaciji, observacijske kontrolne študije spremljajo dve predmetni skupini in v retrospektivi skušajo sklepati na vzročnost rezultata. To lahko zgollj sugestira in ne more dokazati, posledično lahko pomaga pri bodočih raziskavah.

Kohortne študije

Kohortne študije so podobne kontroliranim študijam, ki pa spremlja rezultate in ljudi skozi čas in ne skuša identificirati korelacije in rezultatov skozi retrospektivo.

Randomizirana kontrolirana študija

Te so ekskperimentalne po naravi. Te študije vzamejo naključne primerke/osebke, ki so naključno določeni različnim skupinam. Ena skupina prejme “zdravilo” in druga običajno prejme placebo. Običajno sta dve vrsti poskusov. “Slepi” poskus, pri katerem sodelujoči ne vedo v kateri skupini se nahajajo, “dvojno slepi”, ki pomenijo, da tudi eksperimentatorji ne vedo v kateri skupini je kdo. Slepi poskusi nam pomagajo izogniti se pristranskosti in morebitnim efektom placeba.

Sistematični pregled

Sistematični pregledi upoštevajo kvaliteto študij in zberejo več randomiziranih kontroliranih poskusov, da pomagajo izničiti pristranskost iz individualnih študij.

Zraven poznavanja teže teh študij, je ključno, da imamo dovolj trdno poznavanje znanstvene terminologije, ki se uporablja v raziskavah.

Argumenti in znanstveni argumenti

Argument je vsakršna izjava ali konverzacija, ki se postavlja za eno ali drugo stran ali zaključek; to pomeni, da je argument snovan za to, da vas prepriča o določeni stvari, vprašanju ali situaciji v eni ali drugi smeri. Znanstveni argument uporabi znanstvene dokaze, da predstavi primer za to, da je posamezna ideja natančna ali nenatančna. To so tisti argumenti v katerih bomo pogosto videli, da so korelacije in vzročnost hipotez preverjene. To je nenatančna predpostavka, da v kolikor obstaja korelacija, obstaja tudi vzročno razmerje.

Primer tega bi bil, da je število ljudi, ki so se utopili zaradi padca v bazen, v korelaciji s številom filmov v katerih je nastopal Nicolas Cage. Tudi, če obstaja korelacije, Nicolas Cage ni vzrok, da so utonili.

“Korelacija ne pomeni, da obstaja vzročna zveza.”

Da lahko argument interpretiramo, nam mora biti najprej jasno kaj ta argument je in kaj je sklepanje za tem argumentom. Po tem potrebujemo podporne dokaze za ta argument in podatke za interpretacijo dokazov.

To potem potrebuje primer za ilustracijo vzroka in končno tudi za okrepitev dokaza.

Nekateri argumenti ali prazne izjave enostavno ne dajejo smisla. Kakorkoli se boste morali odločiti skozi proces kritičnega razmišljanja čemu zaupate in kaj verjamete.

“Jabolka vas lahko ubijejo.”

“Voda z limono lahko dvigne vrednost PH v telesu.”

Kritično ocenite zgornji dve izjavi.

REFERENCE

1. Festinger, L. (1957). A Theory of Cognitive Dissonance. California: Stanford University Press.

2. Festinger, L. (1962). “Cognitive dissonance”. Scientific American. 207 (4): 93–107. doi:10.1038/scientificamerican1062-93.